Domov     O nas     Kontakt

Priložnost za rokodelce v okviru projekta sodelovanja -- Zgodbe rok in krajev

6. December 2017

LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe (v nadaljevanju LAS PPD) se zaveda pomena rokodelstva kot dela narodne identitete in kulturne dediščine, a tudi tega

več

Jesenski odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev

27. September 2017

Spoštovani uporabniki! Obveščamo vas, da bo med 28. in 30. septembrom 2017 organizirana akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico

več

Začetek šole - prometna varnost otrok

31. Avgust 2017

  Pred nami je začetek novega šolskega leta. Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, nekateri med njimi se bodo v šolo podali

več

Kontaktni podatki

Občina Kostel
Vas 4
1336 Kostel

Tel.: 01 / 894 80 06
Fax: 01 / 894 80 07


E-naslov:  
obcina@kostel.si     
medobcinska.uprava@kostel.si

Naravne znamenitosti

SLAP NEŽICA
Je 15 metrov visok slap, ki je nastal na Prifarskem jarku. Pod cesto potok hiti do vasi Fara, kjer se umiri, potem pa se izlije v Kolpo. Slap Nežica izvira pod strmim in skalnatim pobočjem planine Tišempolj, ki se nahaja na nadmorski višini 350 metrov. Izvira v več povirnih krakih v zatrepni dolini pod Planico (680m) in Vrano steno (659m). V celoti ga pokriva lehnjak – lahki kamen in mah. V preteklosti so lehnjak uporabljali za zidavo hiš.

LEGENDA O NEŽICI
Pri Drežniku je deklica Nežica napajala par volov. Voda je poniknila in jih potegnila v globino. Po silnem nalivu je vrgla voda pri izviru Prifarskega jarka jarem, ovit z dekličinimi lasmi. Od tedaj se ta izvir in slap imenujeta Nežica.

JELOVIČKA JAMA
Narava jo je izoblikovala le malo dalje od naselja Žage pod skoraj navpično, 20 m visoko steno, Velb imenovano. Odkrili so jo leta 1941. Iz nje izvirajo potoki Kotnice, ki se po približno 300 m zlivajo v Kolpo. Dolga je 184 m in široka do 30 m. Najprej se rahlo spušča nato malo dviga. Edini zasigani del je v stranskem rovu malo za vhodom. V njej je kolonija netopirjev, ki je že zelo ogrožena. Jama je pomembna s hidrološkega in geomorfološkega vidika. Ob večjem deževju in nje bruha podzemni tok, ki jo zalije skoraj do stropa.

MIHOVA JAMA
Je v neposredni bližini Jelovičke. Odkrili so jo leta 1941. Dolga ni niti 20 m, vhod je 5 m širok in poldrugi meter visok. V njej ni sige in je ob sušnem vremenu suha; ob deževju se v njej pojavi jezerce, iz katerega odteka voda v ponikalnico. V preteklosti je bila kar udobno skrivališče domačinov pred Turki, pozneje pred Francozi in nazadnje še pred Italijani in Nemci.

KOBILNA JAMA
Je prav tako v neposredni bližini ceste, ki poteka tik ob Kolpi, malo naprej od Mihove. Odkrili so jo leta 1930. Dolga je le okoli 20 m in se od vhoda rahlo spušča. Vhod je 5 m širok in poldrugi meter visok. Domnevno je sicer jama dolga kar 1 km, vendar se je v preteklosti udrl strop in dostop globlje v podzemlje zatrpal. Ime je dobila po kobili, ki je čakala svojega gospodarja, ki ga je vzelo podzemlje, ona pa je stala pred jamo in čakala . Resnično je to ime staro in skrivnostno.Več ljudi je videlo okroglo žarečo luč, ki je prišla ven, sledila popotnikom potem pa ugasnila.
 

JAME BILPA
Ležijo na meji z Občino Kočevje. Nad njimi se dviga Bilpska stena, Valvasor jo je imenoval stena odmevov. V njej je narava izoblikovala več človeških, živalskih in vraževernih likov. Bilpo sestavljajo 4 jame : zadnjo so odkrili šele leta 1983. Vhod je v steni okoli 30 m nad cesto, širok 8 in visok 6 m. Takoj za vhodom je dolga dvorana z veliko sige in kapniških tvorb. V njej so arheologi našli več predmetov, ki pričajo o naselitvi tega območja že v davni preteklosti. Pod 80 m visoko steno je 6 m globoko jezerce, kjer izvira ponikalnica iz Kočevskega polja reka Rinža. Po pripovedkah naj bi tam, kjer je bila kovačnica živel mož, ki je bil hudičev hlapec in strokovnjak za izdelavo metel za jahanje. Pri obnavljanju kovačnice je lastnik v kotu našel zakopan lonec, v katerem je bilo navodilo za izdelavo coprniških metel.

KRAJC – BUKOVJE
Na severozahodnem pobočju gradu Kostel je gozdni rezervat Krajc – Bukovje, ki obsega skoraj 16 ha. To je najnižje ležeče rastišče jelke v Evropi sploh. V gozdu, ki se polagoma preoblikuje v pragozd, prevladuje jelka ( 50%) s primesjo bukve (36%) ter smreke in drugega drevja. Ta gozdni rezervat je tudi sestavni del prihodnjega Kočevskega naravnega parka.

KUŽELJSKA STENA IN OKNO
Je visoka 874 metrov, v njej je znamenito Kuželjsko okno. To je velika približno 7 m visoka odprtina v steni, ki jo je oblikovala narava. Z mostu nad oknom je lep razgled po dolini Kolpe in na vrhove Gorskega Kotarja. Mimo te naravne znamenitosti je speljana Kostelska planinska pot. Pod Kuželjskim oknom sta še dve naravni znamenitosti, v obliki zvonika – v kamniti špici izoblikovana Veliki in Mali turn. Tukaj je rastišče nekaterih redkih in ogroženih rastlin. Ostenje je gnezdišče v Sloveniji zelo redkega in ogroženega sokola selca in planinskega orla.