SLAP NEŽICA
Je 15 metrov visok slap, ki je nastal na Prifarskem jarku.
Pod cesto potok hiti do vasi Fara, kjer se umiri, potem pa se
izlije v Kolpo.Slap Nežica izvira pod strmim in skalnatim pobočjem
planine Tišempolj, ki se nahaja na nadmorski višini 350 metrov.
Izvira v več povirnih krakih v zatrepni dolini pod Planico (680m)
in Vrano steno (659m).. V celoti ga pokriva lehnjak – lahki kamen
in mah. V preteklosti so lehnjak uporabljali za zidavo hiš.
LEGENDA O NEŽICI
Pri Drežniku je deklica Nežica napajala par volov. Voda je poniknila
in jih potegnila v globino. Po silnem nalivu je vrgla voda pri
izviru Prifarskega jarka jarem, ovit z dekličinimi lasmi. Od tedaj
se ta izvir in slap imenujeta Nežica.
JELOVIČKA JAMA
Narava jo je izoblikovala le malo dalje od naselja Žage pod skoraj
navpično, 20m visoko steno, Velb imenovano. Odkrili so jo leta
1941. Iz nje izvirajo potoki Kotnice, ki se po približno 300 m
zlivajo v Kolpo. Dolga je 184 m in široka do 30 m. Najprej se
rahlo spušča nato malo dviga. Edini zasigani del je v stranskem
rovu malo za vhodom. V njej je kolonija netopirjev, ki je že zelo
ogrožena. Jama je pomembna s hidrološkega in geomorfološkega vidika.
Ob večjem deževju in nje bruha podzemni tok, ki jo zalije skoraj
do stropa.
MIHOVA JAMA
Je v neposredni bližini Jelovičke. Odkrili so jo leta 1941. Dolga
ni niti 20m, vhod je 5 m širok in poldrugi meter visok. V njej
ni sige in je ob sušnem vremenu suha; ob deževju se v njej pojavi
jezerce, iz katerega odteka voda v ponikalnico. V preteklosti
je bila kar udobno skrivališče domačinov pred Turki, pozneje pred
Francozi in nazadnje še pred Italijani in Nemci.
KOBILNA JAMA
Je prav tako v neposredni bližini ceste, ki poteka tik ob Kolpi,
malo naprej od Mihove. Odkrili so jo leta 1930. Dolga je le okoli
20 m in se od vhoda rahlo spušča. Vhod je 5m širok in poldrugi
meter visok. Domnevno je sicer jama dolga kar 1 km, vendar se
je v preteklosti udrl strop in dostop globlje v podzemlje zatrpal.
Ime je dobila po kobili, ki je čakala svojega gospodarja, ki ga
je vzelo podzemlje, ona pa je stala pred jamo in čakala . Resnično
je to ime staro in skrivnostno.Več ljudi je videlo okroglo žarečo
luč, ki je prišla ven, sledila popotnikom potem pa ugasnila.
JAME BILPA
Ležijo na meji z Občino Kočevje. Nad njimi se dviga Bilpska stena,
Valvasor jo je imenoval stena odmevov. V njej je narava izoblikovala
več človeških, živalskih in vraževernih likov.Bilpo sestavljajo
4 jame : zadnjo so odkrili šele leta 1983. Vhod je v steni okoli
30 m nad cesto, širok 8 in visok 6 m. Takoj za vhodom je dolga
dvorana z veliko sige in kapniških tvorb. V njej so arheologi
našli več predmetov, ki pričajo o naselitvi tega območja že v
davni preteklosti. Pod 80 m visoko steno je je 6 m globoko jezerce,
kjer izvira ponikalnica iz kočevskega polja reka Rinža. Po pripovedkah
naj bi tam kjer je bila kovačnica živel mož, ki je bil hudičev
hlapec in strokovnjak za izdelavo metel za jahanje. Pri obnavljanju
kovačnice je lastnik v kotu našel zakopan lonec, v katerem je
bilo navodilo za izdelavo coprniških metel.
KRAJC – BUKOVJE
Na severozahodnem pobočju gradu Kostel je gozdni rezervat Krajc
– Bukovje, ki obsega skoraj 16 ha. To je najnižje ležeče rastišče
jelke v Evropi sploh. V gozdu, ki se polagoma preoblikuje v pragozd,
prevladuje jelka ( 50%) s primesjo bukve (36%) ter smreke in drugega
drevja. Ta gozdni rezervat je tudi sestavni del prihodnjega Kočevskega
naravnega parka.
KUŽELJSKA STENA IN OKNO
Je visoka 874 metrov, v njej je znamenito Kuželjsko okno. To je
velika približno 7 m visoka odprtina v steni, ki jo je oblikovala
narava. Z mostu nad oknom je lep razgled po dolini Kolpe in na
vrhove Gorskega Kotarja. Mimo te naravne znamenitosti je speljana
Kostelska planinska pot. Pod Kuželjskim oknom sta še dve naravni
znamenitosti, v obliki zvonika – v kamniti špici izoblikovana
Veliki in Mali turn. Tukaj je rastišče nekaterih redkih in ogroženih
rastlin. Ostenje je gnezdišče v Sloveniji zelo redkega in ogroženega
sokola selca in planinskega orla.
